Resslova cesta

Jožef Ressel je kot gozdni vicenadmojster prišel k nam (mimogrede, ali veste, kje je pokopan) in skrbel za ogromna gozdna prostranstva na Slovenskem. Tako je skrbel za Istro, Kras, Dolenjsko, Primorsko in tudi za Trnovski gozd. Trnovski gozd je bil v takratnih Avstroogrskih časih gozd, ki je spadal pod mornariške gozdove. Tako je iz Nanoškega v ladjedelnice potovalo kar nekaj jamborov, iz Trnovskega kar nekaj lesa za izgradnjo ladjevja. Na krasu je Ressel sadil hraste in jih tako na burji skušal vzgojiti za izdelavo upognjenih reber za izgradnjo ladijskih trupov. Ressel ni samo izumitelj ladijskega vijaka, Ressel je inovator, saj naj bi imel preko 100 izumov. Ali veste, da je prav on izumil kroglični oziroma valjčni ležaj; da je izumil cevni telefon, ki je bil na Dunaju tudi zgrajen. Ali veste, da je izumitelj vetrnih črpalk v solinah, izboljšal je desko pri plugu za oranje, itd...

1

1


Na pobočju Trnovske planote je celo zgradil mlin na veter. Poleg tega pa je načrtoval tudi tehnične naprave in med drugim tudi cesto med Lokavcem in Dolom, danes Predmejo. To je načrtoval leta 1822 in po nekaterih virih, naj bi prvi del ceste dokončali že leta 1827. Moramo povedati tudi, da je Ressel hotel, da bi cesto zgradilo ministrstvo za gozdarstvo, vendar zaradi pomanjkanja denarja do tega ni prišlo. Podčavenske takratne občine, na čelu z gosposko iz SV. Križa pa se je zavedalo, da pomeni izgradnja te najbolj vzhodne ceste iz Trnovskega gozda v Lokavec, kjer je bilo obilica vodne sile in že zgrajenih vodnih obratov žag, prava tržna niša za dobre posle. Zato so krajani sami pričeli z podporo že omenjene križke gosposke-Atemsov rabote za izgradnjo te ceste.
V zameno za to delo so kmetje in delavci dobili posebne servitutne pravice v Trnovskem gozdu. Tako so lahko pasli živino po gozdnih jasah in senožetih, dobili so brezplačno drva in možnost nabiranja drvi po gozdu, kakor tudi brezplačno pravico do nabave gradbenega lesa. Pri izgradnji drugega dela ceste do Strgarijskega hriba, pa so poleg delavcev iz pod Čavenskih občin, pomagali graditi tudi delavci iz katasterske občine Dol-Otlica, ki pa je kasneje od leta 1850 spadala v skupno občino Lokavec-Dol-Otlica (do leta 1903).
Cesta je bila dokončana konec leta 1836 in po njej je promet stekel leta 1837. Pred to izgradnjo pa so les v dolino na tem predelu spuščali po drčah ali žlebovih, kjer se je dalo, naprej pa vlačili na posebnih pripravah - vlakah. Ostanek takega žleba je tako imenovan Kušev žleb, ki je še dobro viden.

1

1


Cesta je tako bila v prometu do leta 1897, ko je bila dograjena nova cesta skozi predore. Leta 1888 je takratna država sprejela nove zakone o izgradnji cest in tako je bil sprejet zakon o nagibu tovrstnih cest, ki ni smel presegati več kot 10% strmine. Ta stara cesta pa je presegala tudi 16%, še posebno proti vrhu pred Dolom, danes Predmejo. Nova cesta pa je bila zgrajena od leta 1892 do leta 1897, 2. avgusta je bila odprta. V celoti pa je padala enakomerno z 9% strmino. V prvih načrtih izgradnje nove ceste so najprej mislili, zgraditi prvi del ceste kar po stari Resslovi cesti vsaj do "nad Korita", od tu pa bi odšla do platen (danes Stomaška cesta) ter nadaljevala pot skozi predore, ker so na stari cesti tri nesrečne "rajde" na vrhu povzročale precej preglavic za spuščanje voznikov v dolino. Takratni odbor, v katerem sta bila tudi Edmund Čibej iz Lokavca in pa lokavški župan Franjo Hmeljak odločil, da bodo kmetje - lastniki parcel, darovali zemljišča za izgradnjo nove ceste brezplačno ter tako zgradili novo cesto povsem na novo.

1

1

1

1

Plaz Stogovce

Plaz Stogovce je poškodoval skoraj kilometer dolg odsek državne ceste Lokavec-Predmeja, tako da je cesta za promet neprevozna. Gibanje na območju plazu je občinski štab CZ Ajdovščina prepovedalo, saj je lahko smrtno nevarno, ker se ob drsenju na tem območju prožijo številne skale, podira se tudi drevje.



V občinskem štabu CZ se bojijo, da bi plaz zajezil strugo potoka Lokavšček. Za plazom bi tako nastalo jezero, ki bi bilo v primeru, da se ta zapora poruši, lahko nevarno za prebivalce zaselka Slokarji. Zato bo eno prvih intervencijskih del namenjeno temu, da bodo zagotovili nemoten pretok potoka Lokavšček.

Kaj bo z državno cesto med Lokavcem in Predmejo, zaenkrat ni znano, saj bi bila obnova tega dela ceste po prvih ocenah vredna kar 5,5 milijona evrov. Po besedah Igorja Benka pa bi morali cesto narediti drugje, saj je to območje od nekdaj plazilo in tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi se kaj spremenilo.

Napovednik

Trenutno ni novih objav

Zadnje novice

V Sklopu društva za oživiljanje Lokavškega izročila je nastala nova spletna stran z imenom Lokavški občasnik. Na teh straneh bodo objavljene novice iz Lokavca.

Vabljeni vsi ki imate novinarsko žilico ali samo kakšno zanimivo novico, da nam jo posredujete. Z veseljem jo objavimo.